Poročilo s tretjega mednarodnega Sweet Swing festivala, Ljubljana, 19. do 23. 3. 2009

Toplo priporočam, da si za lažjo predstavo v podlago nadaljnega branja v sosednjem oknu odprete komad T'ain't What You Do It's the Way That You Do It

Zanimivo. Ko ti nekaj res dogaja in lahko o tem govoriš ure in ure vsem, ki jih to zanima, pa tudi tistim, ki jih ne, si misliš, da boš o tem zlahka napisala en kratek post. Saj imam toliko materiala! Potem se usedeš, da malo razmisliš. Mogoče bo glasba pomagala. Kar na last.fm si zavrtim swing radio in ga v naslednji minuti zaprem, ker me namesto prstov začnejo srbeti pete. Na srečo je jasno, da nas na tem mestu zanima predvsem moda in trend, ki je s swingom zajadral k nam. Zato bom svoje polletne swing izkušnje in vtise swigerskega paradiža (festivala) v Ljubljani poskušala "obleči" od glave do pet.

Kot mnogo reči se tudi swing začne v/na glavi. Fantje s klobuki, dekleta s čepicami, predvsem pa z rožicami v laseh - na swing večerih to niso več izjeme. Okrog vratu se najde tudi kaka kravata, rutke med bolj rockabillyjevsko populacijo, ogrlic zaradi poskočnosti ne sme biti veliko, se pa pojavi občasno kaj čarlstonsko obarvanih verig. Gledano navznoter sta najpomembnejša naglavna organa ušesa in oči. Več kot slišim, bolje vidim. Ritem je nujno ponotranjiti, oči pa lahko po potrebi kar zaprem in poiščem stik drugje. Ko se boste naslednjič spraševali 'Ali dobro vodim?', se spomnite Petra Logginsa (ki je ob zaključku festivala pripravil kratko predavanje o zgodovini swinga): ključen kriterij za dobrega plesalca je nasmeh plesalke. Če se dekle smeje, potem jo plesalec dobro vodi. Tako preprosto je to. Vse je v ali na glavi.

Ko nam je v glavi vse jasno, je čas, da ritmični impulz prenesemo v svoj center (nekje okrog popka), od koder izvira vsak gib. Plesalci swinga skrbno čuvajo svoj center. Dekleta ga utrdijo z oprijetimi srajčkami, pikčastimi ali črtastimi oblekicami, med priljubljenimi barvami so rdeča, črna in bela. A bolj kot barva je za oblačila zgornjega dela telesa pomembna lahkotnost in vpojnost materialov (en hiter lindy hop vas lahko prepoti čez in čez). Za preplesavanje, trening, fantje svoje okvirje (tako se imenuje navidezni kvadrat, ki nastane med dvema plesalcema v zaprti drži) najraje prekrijejo z vpojnimi bombažnimi mikicami, na gala plesih in posebnih dogodkih pa tudi klasične srajce, po možnosti črtaste, niso več redkost.

Ko je okvir lepo odet, se podate na plesišče in vodite ali sledite in med tem ves čas komunicirate. Kako? Če Daxa (na fotografiji) vprašate, kako naj fantje vodijo, bo odgovoril: "just do it". In kako naj dekleta sledijo? Sproščeno, nepopustljivo, elastično, zbrano ... - skratka, ni enega nasveta. Včasih je lažje slediti modi kot plesalcu.

Vse barve jazz muzike swingerji (in verjetno plesalci na splošno) poskušamo raznesti po celem telesu, a pri swingu so vseeno noge tiste, ki se jih na plesišču najbolj opazi in opazuje Da bi se karseda svobodno premikale, morajo biti spodnje okončine najbolj udobno napravljene. Krila in oblekice, ki segajo najdlje do kolen, so super rešitev in v osnovnem swirlu ali miganju z ritko namesto dveh korakov, se res dobro vihtijo. Retro moške hlače z naramnicami so prav tako udobne kot kavbojke, le da si malokdo upa dejansko pobrskati po očetovi ali dedkovi omari in najdeno tudi ponositi. Glede barv so predstave različne. GAP si je leta 1998 zamislil swingersko modo v kaki-oker barvi, med slovenskim swingerji pa mislim, da sta črna in rdeča dosti bolj priljubljeni.

Kar se je v glavi začelo, se v stopalih konča. Če je vse v glavi, je tudi v nogah. Hiter pregled obutve na ljubljanskih swing plesiščih priča, da so startaske od Borova in klasične allstarke med slovenskimi začetnicami in začetniki še vedno zmagovalke. Bolj gala je izgled črno-bele kolekcije Peko Gacho, pa tudi med profesionalnimi čevlji se najde kaj privlačnega. Čevlji na posnetku so eni takih - profesionalnih, ples pa se imenuje balboa in je eden od swing plesov, ki se je razvil predvsem med belo populacijo, ko je na plesiščih zmanjkovalo prostora.

Obutev, pa tudi vsa ostala swingerska oprava, je vsekakor bolj raznolika, kot sami koraki, ki jih čevlji začrtajo (osnovni lindy hop korak ni nič več kot step-step-tri-ple-step). A plesni koraki (angl. footwork) so le delec bistva družabnega plesa. Bistvo je v kombinacijah - nogavic, gibov, pogledov, ljudi, kontaktov. Koraki so preprosti, so črke, ki se tiskajo v ritmu; gib telesa so besede, ki jih pokažemo; gib usklajenega para teles je kulturna komunikacija, skupna pesem z naslovom Si za ples? Preprosti koraki, neskončno kombinacij. Več razmišljanj o swingu in raznovrstne povezave lahko preberete tukaj.

Za češnjo na torti vam ponujam posnetek iz Pianota, kjer sta za kratek čas zaplesala trenutno najboljši slovenski učitelj swinga, Nejc Zupan, in gostujoči Američan Dax Hock, ki zadnja leta poučuje na Japonskem. Čeprav plesalcev kronično primanjkuje in bi se ob paru moški-moški vsaka plesalka lahko počutila prikrajšano, je pogled na gibalno-muzikalno genialen par vseeno pomirjajoč in navdihujoč. Posnetek je sicer zelo slabo osvetljen, zato pa beli čevlji pridejo toliko bolj do izraza.

Za kratek čas manj plesoča in bolj pisoča Pena vam želi veliko swinga: v glavi, na nogah ali pa kar iz srca.