Poročilo s tretjega mednarodnega Sweet Swing festivala, Ljubljana, 19. do 23. 3. 2009

Toplo priporočam, da si za lažjo predstavo v podlago nadaljnega branja v sosednjem oknu odprete komad T'ain't What You Do It's the Way That You Do It

Zanimivo. Ko ti nekaj res dogaja in lahko o tem govoriš ure in ure vsem, ki jih to zanima, pa tudi tistim, ki jih ne, si misliš, da boš o tem zlahka napisala en kratek post. Saj imam toliko materiala! Potem se usedeš, da malo razmisliš. Mogoče bo glasba pomagala. Kar na last.fm si zavrtim swing radio in ga v naslednji minuti zaprem, ker me ...

V mojem prejšnjem življenju, ki se je pretežno vrtelo okoli mode, je bilo le nekaj modnih imen, ki so pustila globoko sled. Takrat so mediji za tiste, ki mode niso smatrali zgolj kot kosov oblačil, ki nas ščitijo pred zunanjimi vplivi, radi uporabljali izraz vizionar. Ne vem, če bi sama rekla, da je bil vizionarski, gotovo pa je bil provokativen. Kar je bilo jasno že leta 1998, ko je na oder poslal gole manekenke, čez glavo pokrite s črnimi rutami, ki so odkrivale le oči. Kmalu me je navdušil njegov projekt Afterwords iz leta 2000. Leseno krilo, ki se spremeni v klubsko ...

"Planet Zemlja ali, kot ga imenuje preostanek omniverzuma, krogla sanj, katere prebivalci preživijo veliko časa v spanju ali sanjanju, ko njihova brezmejna domišljija odmrmra, nabita z ustvarjalno energijo ... ampak kam?
Gor, skozi možgansko popkovino, kjer se zbere in pomeša z energijo vseh ostalih sanjajočih, in potem se zgodi nekaj čudovitega: ustvari se nov svet, sanjska pokrajina dogodivščin in možnosti, abstraktna ravnina lepega čudenja, ki samo čaka, da jo nekdo razišče.
In zdaj greš lahko prav tja ..."

Tako nas v igrico na Playstation-u 3 vabi fantastični glas Stephena Fryja. Vsi na ...

V družbi, kjer je eden od normativnih temeljev svobodnega delovanja posameznika možnost izbire, velja ideja blagovne menjave za čisti nonsense. Izpostavljeni množici vsakodnevnih odločitev kaj, zakaj in za koliko bi porabili večino svojega časa za iskanje točno tistega dobavitelja, ki bi bil v danem trenutku pripravljen zamenjati vaše presežno blago oziroma storitev za njegovo, iskano z vaše strani.

Predstavljajte si, da ste programer, ki potrebuje službeno obleko za poslovne sestanke in iščete krojača s potrebo po spletni strani za predstavitev svoje nove kolekcije. Zakaj bi se le šli ...

Zalotil sem se, da vse bolj poredko berem. Izgovor je vedno isti: delo, delo, delo …
Pa se sprašujem, ali je temu res tako ali pa je kriva moja vse bogatejša zbirka DVD-jev, ki zadnje čase nadomešča to, kar mi je včasih pomenila moja kar bogata knjižnica. Nič kolikokrat sem si že obljubil, da bom spremenil svoj način dela in se ponovno posvetil svojemu nekdaj najljubšemu preživljanju prostega časa – branju.

Pa sem našel še en razlog (resda manj pomemben, da ne bo pomote in obsojanj), ki se mu reče kar – Abracadabra! Joj, čarovnije sem imel od nekdaj rad, ampak … pa ne take, ki bi knjige ...

Moje zadnje srečanje s kolesom pred letošnjo pomladjo je bilo verjetno v osnovni šoli. Nekako so me starši in sošolci prisilili v to, da sem tudi jaz (skupaj s celim razredom) opravila izpit za kolo. Inštruktor je zadnji dan rekel, da smo "sicer vsi opravili izpit, ampak Tjaša še vedno vozi kot kokoš". Niti ni bilo smešno.

Od takrat naprej sem živela v prepričanju, da koles ne maram, bilo je celo obdobje, ko sem vse, ki so jih vozili, zmerjala z alternativci. Potem pa je prišla letošnja pomlad in bližnje srečanje s korenino med mojim tradicionalnim nočnim joggingom. V mislih sem preklela ...

Nakupovalne vrečke so en zanimiv fenomen. Obstajajo v nešteto različicah, velikostih, materialih. Znajo biti zelo koristne, so pa lahko tudi okolju nevarne. Še posebej tiste plastične, ki jih vsakič znova prinesemo iz trgovine.

Jaz sem si že pred časom v Sloveniji kupila nakupovalni torbi iz blaga v Tisoč in en dar. Ena je namenjena živilom, druga pa steklenicam (ima 9 predalnikov za steklenice). Eno okolju prijazno nakupovalno torbo iz blaga so mi podarili v Body shopu in eno sem dobila od enega lokalnega mehiško-ameriškega ekološko ozaveščenega časopisa Destino.

In za svoje nakupovalne ...

Kolo. Bicikel. Bičikleta. Kaj pa vem, kako vse se jim še reče, tem navihancem, tem ljubljencem mestnih ulic in naravnih prostranstev .
Prišla je pomlad in bicikli se skupaj z oprijetimi majčkami in sončnimi očali kar vneto vračajo na cesto.
No, zaenkrat nam vreme še malo nagaja, čeprav smo se nekateri vozili celo zimo in tega skoraj ne opazimo več. In kako je bilo fajn, mrzla jutra s prižgano lučjo, ja, pa isto podobno mrzli večeri, ko se je služba končala.
Pa sneg, pa megla, dež, poledica,... Uf, ja, res uživam pozimi s kolesom.

Ampak sedaj je že skoraj toplo, ni več potrebno nositi ne kape ...

Enkrat sem v Ikeinem katalogu prebrala, da je dom najpomembnejše mesto na svetu. In s tem se zelo strinjam. Ker dejansko veliko časa preživim doma, sem si svoj dom uredila tako, da se v njem odlično počutim. In želim si, da bi se prav tako počutili tudi moji gostje. Ne morem reči, da jih je pretirano veliko, zato tudi ne slovim kot ne vem kakšna gostiteljica...

Ampak moje palačinke z Nutello so postale že pregovorne, kot tudi moji rojstnodnevni pikniki, ki jih, zaradi stiske s prostorom, sicer še vedno prirejam na vrtu mamine hiše. Takrat v strahu, da ne bi zmanjkalo hrane, vedno ...

So stvari, ki so se z leti tako uspešno zasidrale v našem vsakdanjiku, da ga ni doma, v katerem ne bi imeli vsaj enega primerka. Ena od takih stvari so plastične posode za shranjevanje živil. Ampak ne katere koli. Vsaka zgledna gospodinja vam bo povedala, da jih ni čez tiste "tupervare", kot jim pravi moja 88-letna babica. Nobene menda ne tesnijo tako dobro.

Ker pa niso preveč poceni, sem babici lani za rojstni dan v enem od supermarketov kupila na oko zelo podobne, a veliko cenejše posodice. Sicer se mi je lepo zahvalila, a mi je v isti sapi povedala, da se lahko skrijejo pred njenimi ...